-
1 manner
['mænə]1) (a way in which anything is done etc: She greeted me in a friendly manner.) način2) (the way in which a person behaves, speaks etc: I don't like her manner.) obnašanje3) ((in plural) (polite) behaviour, usually towards others: Why doesn't she teach her children (good) manners?) olika•- - mannered- mannerism
- all manner of
- in a manner of speaking* * *[maenə]nounnačin; nastop, stil; plural običaji, šege; plural obnašanje, olika, vedenje, manire, način življenja; archaic vrstaafter ( —ali in) this manner — na tak način, takoto the manner born — kakor rojen za kaj, kakor da bi bil od rojstva takgood manners — lepo vedenje; olikain a singular manner — čudno, nenavadnoother times, other manners — drugi časi; drugi običaji
См. также в других словарях:
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
načínoven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na (glagolski) način: načinovni prislov; načinovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila načina; načinovni odvisni stavek odvisni stavek, ki izraža način dejanja nadrednega stavka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
